MORAVČE – VAČE, oktober

Moravče so edino večje strnjeno naselje v občini Moravče. V okolici so kopali kremenčev pesek, ki so ga prodajali po Sloveniji in na Češko. V bljižni Drtiji ga še kopljejo za potrebe tovarn keramike, gradbenega materiala in livarn. Župnijo v kraju omenjajo v 13. stoletju. V času reformacije je bilo tod precej močno luteranstvo. V začetku 19. stoletja je kraj postal trg. Župnijsko cerkev sv. Martina so barokizirali sredi 18. stoletja. Cerkev je opremljena s slikami, ki prikazujejo moravške motive. Slike izhajajo iz Layerjeve delavnice. Skozi kraj pelje evropska pešpot E-6. V Moravčah se nahaja tudi kulturni dom Tineta Kosa – priznanega slovenskega kiparja.

Vače so kraj v Občini Litija. Od Litije so oddaljene 12 km, od Ljubljane pa 36 km. Znane so predvsem kot najdišče »vaške situle«. V bližnji kraja je vas Slivna (pod istoimenskim hribom), kjer je geometrično središče Slovenije (GEOSS).

V halštatskem obdobju (starejša železna doba) se je na območju Vač zaradi najdišč limonita uveljavilo železarstvo, ki je po domnevah obstajalo med 8. in 1. stoletjem pr. n. š.

Arheološka najdišča v Vačah obsegajo naselbino (izkopanih je bilo 19 hiš) in 6 grobišč, kjer je bilo izkopanih več kot 2000 grobov.

Med najpomembnejše najdbe štejemo 4 situle, od katerih je najbolj okrašena dobila ime situla z Vač (tudi Vaška situla) in je shranjena v Narodnem muzeju Slovenije. Njena povečana kopija stoji v vasi Klenik, kjer je bila situla odkrita. Glavna arheološka dela nam tem področju je vodil France Stare, slovenski arheolog.

V okolici Vač je bilo izkopanih čez 2.000 grobov iz, železne dobe, kar Vače uvršča med največja grobišča tega obdobja v srednji Evropi. Tudi pripadajoča naselbina je bila med največjimi takratnimi naselbinami oz. gradišči. Razprostirala se je na Zgornji in Spodnji Kroni ter Slemšku in je merila okrog 11 hektarjev.

V vasi so vidni tudi ostanki fosilne morske obale.